Zakoni o zaščiti prijaviteljev v vseh 27 državah članicah EU in širše

Vsaka država EU je Direktivo 2019/1937 prenesla v nacionalno pravo, vendar se operativne podrobnosti po državah razlikujejo: prag v zasebnem sektorju, obseg v javnem sektorju, skupne poti za prijavo, organ za zunanjo prijavo in organ za varstvo podatkov.

Zajete so tudi štiri evropske jurisdikcije zunaj EU, vsaka pod svojimi pogoji in ne kot prenos direktive. Moldavija, kandidatka za pristop, je svoj Legea 165/2023 pred pristopom delno uskladila z direktivo. Združeno kraljestvo je izstopilo pred rokom za prenos in ohranja ureditev, ki je dve desetletji starejša od direktive. Norveška je država EGP, na katero direktiva ni bila razširjena, a kljub temu zahteva notranje postopke že od petih zaposlenih, ne od petdesetih. Švica splošnega zakona o zaščiti prijaviteljev sploh nima.

Za organe, ki upravljajo posamezno zunanjo pot — kaj lahko storijo, po katerih rokih delajo in kako prijava pride do njih — glejte nacionalne organe za zaščito prijaviteljev .

Ta razdelek daje prednost uradnim besedilom predpisov in smernicam organov pred povzetki ponudnikov. Spodaj izberite državo in si oglejte veljavni predpis, pristojni organ in glavne točke skladnosti, ki v praksi štejejo.